Kot avtorica bi bila zelo prizadeta, ko bi bila bralcem v tujih jezikih predstavljena v tako slabi luči
▸ Ko te je zaskrbelo, kako bodo gimnazijci in drugi srednješolci, ki bodo v tem šolskem letu tekmovali za Cankarjevo priznanje, razumeli tvoje Cimre, v katerih so še dobri stari stacionarni telefoni, sem te pomirila, češ da bodo tvoj roman brali kot klasiko. Klasična avtorica postajaš.
To me spravlja v zadrego. Klasik je po besedah Marka Twaina avtor, čigar del nihče več ne bere, vsi si zgolj želijo, da bi se lahko pobahali, da so jih prebrali. Ne bi rekla, da so Cimre klasika, so pa slika časa, ko ni bilo vsako človeško bitje, starejše od petih let, prilepljeno na mobilnik, še stacionarnega telefona v marsikaterem podnajemniškem stanovanju ni bilo; računalnik je bil ogromna kišta, ki so jo imeli le privilegirani ali najzagrizenejši geeki; gotovo današnjim mladenkam in mladeničem nič ne bi škodilo, ko bi se ob branju kriminalke, kjer ne prevladujejo raziskave DNK in druge v današnjih kriminalkah že skoraj samoumevne tehnološke finte, zavedeli, da so še nedolgo nazaj njihovi starši živeli povsem drugače.