Jota

Škofja Loka, 10. oktober 2019. Nekaj minut pred eno.

Nisem ljubiteljica spletne mobilnosti. V avtomobilu se z roko oprimem volana, s pogledom pa ceste. V avtobusu oboje zaposlim s knjigo, dokler me kinetoza ne opomni, da je zame primernejše branje registrskih oznak ali obcestnih džambov. Naredim tudi izjemo. Recimo takrat, ko razglasijo Nobelovo nagrado za književnost. Letošnjo, pravzaprav dve, sem prestregla ob pogledu na čedno urejeno knjižno nišo v gostilnici Pr' Pepet. Samo minuto je trajalo: če Švedi rečejo ob enih, potem je to ob enih, minuto pozneje je vse jasno. Letos je morda trajalo kak trenutek dlje, toliko, da je Mats Malm izgovoril še eno ime.

8. oktober 2015, nekje v Istri. Na dopustu. Brez skrbi, da sodelavci, če Nobelovo nagrado dobi kak »naš« avtor, ne bi ravnali, kot je prav. Pozvoni in na drugi strani novinarka pove, da je nobelovka Svetlana Aleksijevič, Černobilska molitev pa je edina njena knjiga, ki je prevedena v slovenščino. Povem ji, kar jo zanima; če je vprašala, zakaj smo jo izdali, ji najbrž nisem znala razložiti, kajti od izida je minilo dolgih sedem let, na zalogi pa je bilo septembra še 378 izvodov, več kot tretjina naklade.

Knjig, kot je Černobilska molitev, ni lahko prodajati. Branje velja pri nas za prostočasno dejavnost, tako kot vezenje ali kvačkanje: da čas hitreje mine, da se zabavamo, nasmejemo; branje nas mora osrečevati, ne poučevati. Še najmanj o preteklosti, ta boli. Svojega prostega časa zato ne bomo tratili z »zgodbami« o jedrski katastrofi in njenih žrtvah, o holokavstu in gulagih, o moriji na naših, jugoslovanskih tleh v devetdesetih, o lebensbornu in ukradenih otrocih, o spolnih zlorabah in nasilju v družini, o ljudeh, ki jih vojne in politično nasilje poženejo na mučno potovanje v »gostoljubne« dežele, pa tudi ne o raku, o trisomiji 21, o aidsu. Ne bomo brali o možu, ki mu je uspelo zbežati iz varšavskega geta in si tako rešiti golo življenje pred plinsko celico. Tudi zahvaljujoč knjigam: »Resnično: knjige so nam rešile življenje,« je zapisal v svojih spominih Marcel Reich-Ranicki, Jud, ki je postal alfa in omega nemške literarne kritike.

Molitev je izšla v Potezah, zbirki, v kateri je malo vedrih zgodb. Ker je življenje pač takšno. Še dobro, da je Kuznecovov Babji jar izšel pred več kot 40 leti – kako dobro bi se prilegel tej zbirki! – in ni nemogoče, da bi mi ga, če ne bi bil že preveden, padlo na pamet objaviti. Toda Nobelove nagrade Kuznecov ne bi mogel dobiti in v skladišču bi ostala večina naklade.

Ko je Svetlana Aleksijevič dobila Nobelovo nagrado, je bil Knjigokup. Molitev je bila na voljo za ceno brezmesne jote v gostilnici Pr' Pepet, malokdo jo je opazil, dokler ni ... Tako je, tistih 378 izvodov se je razpršilo hitreje kot jutranja megla. Knjiga, ki ni bila v sedmih letih vredna ene same recenzije, ki je že kmalu po izidu izginila iz knjigarn, kajti »kdo bo bral tako strašne zgodbe«, je bila čez noč razprodana.

Tudi knjig, kot so Beguni, ni lahko prodajati. Branje takih romanov velja pri nas za zahtevno, pa še poljski je, to pa ni za nas. Slovenski prevod Begunov Olge Tokarczuk je izšel leta 2010, v tretjem letu po izidu na Poljskem in le dve leti po tistem, ko je avtorica zanj prejela obe nagradi Nike. V lepi zbirki, neuradno imenovani Pari, v izvrstnem prevodu Jane Unuk in z njeno spremno besedo. V devetih letih ni bila pri nas objavljena niti ena recenzija. »Založba ni naredila nobene reklame,« je pogost očitek, še najraje pa ga izustijo tisti, ki ne kupujejo knjig (ker ni bilo reklame?), pa o knjižnem marketingu vedo več kot vsi slovenski založniki skupaj. Ne, obcestnega džamba ni bilo in tudi ne oglasov v slovenskih medijih, kajti v njih že dolgo ni komu oglaševati knjig. Beguni so bili ob izidu predstavljeni v založbinem promocijskem časopisu, ki je bil natisnjen v več kot 90.000 izvodih in priložen Delovi Sobotni prilogi, Beguni so bili povsod, kjer je bila avtorica, kadar je obiskala Slovenijo, na festivalu Vilenica in na pogovoru v Modrijanovi knjigarni leta 2013, marca letos v Novi Gorici, kamor je prišla na povabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove. Vsa leta na Slovenskem knjižnem sejmu, vedno ceneje in ceneje. Zdaj, ko je nobelovka, jo imamo skorajda za »našo«, ker je dobila vilenico, lani pa si mnogi »poznavalci« še lep čas po tistem, ko je dobila mednarodno Bookerjevo nagrado, niso pustili dopovedati, da Flights niso ne Poleti ne Pobegi ne karkoli tretjega ali četrtega, temveč so to Beguni in da so – že dolgo – prevedeni v slovenščino. Junija letos je bilo na zalogi 183 izvodov, skoraj četrtina naklade. Že lani bi jih morala založba na zahtevo agencije uničiti.

10. oktobra, dne, ko je Olga Tokarczuk postala 15. književnica z Nobelovo nagrado, sem si oddahnila. Romana ni bilo več na zalogi. Z Alenko sva vračajoč se do parkirišča vstopili v Modrijanovo knjigarno v Škofji Loki in Evi sem prišepnila, naj tiste zadnje štiri izvode, ki so po več kot treh mesecih razprodaje kljub »vrednosti« tretjine brezmesne jote pr' Pepet ostali na prodajni mizi, položi predse na pult.

Bronislava Aubelj, november 2019

© Knjigopis. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Knjigopis

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.