So vas v osnovni in srednji šoli profesorji kdaj dobrohotno ali hudomušno opozorili na »finte«, na katere ne bi bilo dobro pasti? Recimo na to, da ima beseda življenjski dva J-ja pa da se Postojnska jama ne napiše Postonjska jama in da sicer imamo dedka in medvedka, nimamo pa burEka in biftEka? So vam povedali, da niste številčni (kar bi pomenilo numerični), ampak kvečjemu številni? Da sicer smete najprej napisati svoj priimek in nato ime, vendar morate v tem primeru vmes vstaviti vejico?

 

Slovenščina je menda zahteven jezik. Kot šolski predmet ni priljubljena. Poleg tega je razkoščkana na zborni in pogovorni jezik ter množico narečij, ki se še naprej delijo po načelu »Vsaka vas ima svoj glas« (da o interesnih govoricah – in drugih zvrsteh jezika – sploh ne govorimo). Vendar pa je prav knjižni zborni jezik tisti, ki je za vse enak in ga razumemo vsi. In ima večinoma čvrsto postavljena pravila, ki se jih je mogoče naučiti, pa ne le v šoli, temveč (še bolj) z branjem (jezikovno kakovostno urejenih) knjig idr. besedil.

Kdor se odloči, da se bo preživljal z »besediljenjem« (torej s prevajanjem, urejanjem, lektoriranjem in/ali pisanjem besedil), bi moral, kot smo rekli še nedavno tega, biti »načitan«; ne le na področju jezika in književnosti, napisane v maternem jeziku, temveč tudi širše – razgledan in pripravljen na nenehno širjenje obzorij. Žal ni vedno tako; marsikdaj se zaplete že pri temelju, torej pri jeziku oz. »jezikovni razgledanosti«. Tako potem v prevedeni literaturi beremo o »bradi na obrazu«, »mrtvem telesu«, »glavi, ki ustreli kvišku«, »stanju na šivankah in bucikah«, »klečanju na kolenih«, o krvi, ki »drvi«, in zastavah, ki »bičajo v vetru«, čudimo se medmetom, kot je »uh-huh«, ter nerazumljivi zagonetnosti spola in števila pri nekaterih samostalnikih, recimo ledvicem (bolela so ga ledvica), dimljem (udarec v dimlja), vilici, jagnjetim, pedalu (pritisni na pedalo), nejeverno strmimo v pramena in celo plamena … Seznam je neskončen. In kje so potem še vejice in skloni in vse drugo, zaradi česar je naš jezik tako poseben – in navsezadnje lep!

Tudi zaradi želje, da bi ostal lep in pravilen, je pred leti pri založbi Modrijan izšel jezikovni priročnik Pravipis, katerega ime z malce domišljije sporoča: »Prav piš'!« Ali pa: »Poglej, kakšen je pravi zapis.« V njem so zbrane najpogostejše napake, predvsem slovnične in pravopisne (nekatere pa tudi na ravni besedišča), ki se pojavljajo v že lektoriranih besedilih in se torej izmuznejo tudi očesu, ki naj bi bilo usposobljeno, da jih prepozna in popravi. Na istoimenski strani na Facebooku se dnevno objavljajo primeri, ki opozarjajo na pogoste zmote in celo zablode ter so lahko tistim, ki so še vedno odprti za učenje, čeprav so že zdavnaj zapustili šolske klopi, v pomoč in obenem v opozorilo, na kaj je dobro biti še posebej pozoren.

 

100 NAPAK, 101 IZGOVOR

Knjigopis 3, september 2019

Bi hotela malo preleteti mojo diplomsko? Saj ne boš imela veliko dela …

Napisal sem pesniško zbirko , prijatelj mi je prioročil vas za ureditev , ker baje morejo imet knjige napisano urednika . Če bi se dogovorila bi Vas prosil da samo preberete in če je kaj takega , slovnice pa ne rabite popravljat.

Pozdravljeni, v pregled vam pošiljam pdf romana, ki ste ga lektorirali, da pogledate, če je še kje kakšna napaka. Besedilo s popravki potrebujem do jutri zjutraj. (Opomba: 300 strani in pričakuje se brezplačno korekturno branje.)

Želite najbolje poskrbeti za vaše besedilo? V našemu podjetju vam nudimo hitro, cenovno ugodno, ter kvalitetno lekturo!

Več

O avtorici

Aleksandra Kocmut, urednica, lektorica in prevajalka, je napisala vrsto knjig za otroke in odrasle, med njimi prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni in prvo zbirko brahkov, trivrstične pesniške oblike, ki jo je uvedla (kot odgovor lirične slovanske duše na stroga pravila japonskega haikuja) na pesniškem portalu Pesem si. Poleg leposlovnih del je izdala jezikovni priročnik Pravipis, piše pa tudi knjižne recenzije, spremne besede, kolumne in članke.

KAZALO

POTREBUJEM PRAVIPIS?

NA ZELENO VEJICO

Vejica pred in
Vejica pred kakor, kot
Vejica pred ali
Vejica in kopičenje veznikov
Vejica in vrivek
Drugo
Razmislek o vejici v vezniškem nizu

STIKAMO PO STIČNOSTI IN NESTIČNOSTI

Razmislek o (ne)pravilnem dostavku imen podjetij

ČRTE, ČRTICE

Razmislek o vejici za dvodelnim pomišljajem

ČILA LOČILA

Ločila pri navajanju
Pika ali vprašaj?

ZGLADIMO GLAGOLE

Prihodnjik »bom bil«
Nedoločnik in namenilnik
Ujemanje osebka s povedkom v spolu in številu
Prizadeti v imenovalniku
Sklon povedkovega določila
Razmislek o ujemanju sklona povedkovega določila in jedra osebka ali predmeta v rodilniku

PRIDEVAMO PRIDEVNIKE

Vrstni red pridevnikov in vejice med njimi
Ujemanje pridevniškega prilastka z jedrom osebka ali predmeta
Določni in nedoločni pridevniki
Razmislek o določni obliki pridevnikov

PRISLONIMO ALI PRIDENEMO?

Prislov ali pridevnik?
Razmislek o prislovih zunaj in izven
Razmislek o pisanju prislovov in zaimkov skupaj ali narazen

KJE ALI KAM?

NEGIBNA MERA

OPRIMKI ZA ZAIMKE

Povratna osebni in svojilni zaimek

VOZLI VEZNIKOV

Število in ločni veznik ali – ali
Razmislek o številu za vezniki tipa ne – ne

 

MUČNO SKLANJANJE

Sklanjanje samostalnikov moškega spola z daljšanjem osnove
Sklanjanje tujih osebnih lastnih imen
Sklanjanje tujih sestavljenih zemljepisnih lastnih imen
Razmislek o sklanjanju tujih lastnih imen, ki se končajo na nemi -h
Razmislek o »zaščiti« nekaterih glasov pri sklanjanju
Premene osnove v prvi ženski sklanjatvi (rodilnik množine)
Sklanjanje nekaterih zaimkov
Rodilnik ali tožilnik?
Navezovalni tožilnik
Sklanjanje po živosti
Drugo

ZAGONETNA SVOJINA

Razmislek o svojilnih pridevnikih iz slovenskih ženskih imen, ki se končajo na -i
Razmislek o tvorjenju svojilnih pridevnikov iz lastnih imen, ki se končajo na nemi -h

ČAR DVOJINE

PRISLUHNIMO GLASOVOM

Preglas
Deljenje besed

PREDLOŽIMO PREDLOGE

SKLADANJE (NE)SMISLOV

TAKO PODOBNO – A TAKO RAZLIČNO

GRUČA LAŽNIH PRIJATELJEV IZ TUJINE

Poljubnostni zaimki s členico (-)koli
Pogojnik
Vejice

SLADKOST PREOBILJA

PRAVO BRANJE PRAVOPISA

Prepovedano in nepravilno
Odsvetovano ali zaznamovano
Gospa lektorica, zmotili ste se

KAKO ISKATI PRAVI ZAPIS V E-SLOVARJU IN E-PRAVOPISU

PREIZKUSIMO SE

ZA KONEC

Seznam spletnih orodij

© Knjigopis. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Knjigopis

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.